Davo Karničar je 52-letni alpinist in alpinistični smučar, alpinistični inštruktor in gorski reševalec, učitelj in trener smučanja (tudi vodja prve smučarske šole za nepalske otroke). Bil je tekmovalni alpski smučar (republiški prvak, balkanski podprvak in tekmovalec v svetovnem pokalu) in serviser v svetovnem pokalu. Je pisec knjige »Alpinizem, samoljubje, ljubezen” in soavtor knjige “Z Everesta”. Vodi gorniško in smučarsko šolo na Jezerskem ter skupaj z ženo Petro gradi gorniški center v Ravenski Kočni.

Od leta 1980 je opravil več kot 1700 alpinističnih vzponov in spustov. Je prvi Slovenec, ki je (skupaj z bratom Drejcem) smučal z osemtisočaka, in predvsem prvi Zemljan, ki je neprekinjeno smučal z vrha sveta (Mount Everesta) ter presmučal vrhove vseh sedmih kontinentov. Dobil je Bloudkovo nagrado in srebrni častni znak svobode RS za izjemne dosežke. V svetovnem merilu ga je revija Men's Journal razglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, bil pa je nominiran tudi za najprestižnejšo športno nagrado laureus v kategoriji za posebne oziroma ekstremne dosežke.

Kot plezalec je višek svojega udejstvovanja dosegel s solo ponovitvijo Bonattijevega stebra v Druju, po tem pa se je posvetil predvsem alpinističnemu smučanju. V Sloveniji je smučal z vrhov Triglava, Jalovca, Dolgega hrbta, Špika, Grintovca, Kočne ... a med njegovim smučanjem izstopajo predvsem spusti preko sten, ozebnikov in celo slapov (večkrat je na primer presmučal Sinji Slap pod Češko kočo). Prvi je presmučal (in tudi ponovil) smer Fritsch-Lindenbach v severni steni Grintovca oziroma Dolške škrbine, ki je ocenjena z najvišjo – sedmo alpinističnosmučarsko težavnostno oceno in velja za najtežjo presmučano smer v Sloveniji. V Evropi izstopata njegova spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna. V svetovnem merilu pa predvsem smučanje z osemtisočakov Annapurna in Mount Everest.

Po vrhu sveta (in Azije) je do leta 2006 presmučal še preostale vrhove sedmih celin: Kilimandžaro, Elbrus, Aconcagua, Mount Kosciuszko, Denali in Mount Wilson ter postal prvi človek s takšnim dosežkom. V naslednjih letih rekonstruira križne vezi desnega kolena in na odpravi na Manaslu (leta 2009) ob podoru seraka izgubi soplezalca Franca Oderlapa. Preneha z odpravami na osemtisočake - do leta 2015, ko se odloči za smučanje z Gašerbruma I, kot del projekta Ski K2 2017.

Leto Spust
1982 Mont Blanc (4807 m) - čez Bossons: IV, 500 m, II+, 1500 m
1984 Sinji slap: VII–, 250 m
1986 Elbrus (5642 m) - z vrha na sedlo in na jug: III, mesta S4, 2150 m
1987 Dolgi hrbet (2457 m) – severozahodna stena: Smer »Ski« (izpod skalne stopnje pod robom stene): VI–, mesta S6, 1100 m
1989 Grintovec (2558 m)/Dolška škrbina – severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700 m
1989 Mlinarsko sedlo (2334 m) - severna stena (v območju poti): VI–, prehodi S6, 450 m
1991 Kočna (2540 m) – Kremžarjeva pot: V+, mesto S6, 700 m
1991 Koroška Rinka (2433 m) – severna stena (v območju poti): VI, 350 m
1991 Grintovec (2558 m)/Dolška škrbina – severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700 m
1992 Ledinski vrh (2108 m) – severovzhodna stena: Skovirjeva smer: V+, prehodi S6, 800 m
1992 Kočna (2540 m) – Pirharska smer: VI, S6+, 700 m
1994 Eiger (3970 m) – severovzhodna stena – Lauperjeva smer z grebena Mittellegi (3650 m): VI+ 1300 m
1994 Matterhorn (4478 m) – vzhodna stena z Rame (4200m): VI, mesta do S6+ 1200 m
1994 Mont Blanc du Tacul (4248 m) – severni ozebnik: VI–, 450 m
1995 Annapurna (8091) – severna stena: VI, prehod S7, 3700 m (prvi slovenski spust z osemtisočaka)
2000 Mt. Everest (8848 m) – čez Hillaryjevo stopnjo in preko južnega sedla v zahodno globel in ob Ledenem slapu pod serakom Lho La do baze: zgoraj prehod S6, S5, 3500m (prvi neprekinjen spust z vrha sveta)
2003 Aconcagua (6969 m) – z vrha v območju »normal« do T1, nato na ledenik do višine baze
2004 Denali (6193 m) – kombinacija smeri West Buttress in Ice slope: do 50°, 4200 m
2006 Grintovec (2558 m)/Dolška škrbina – severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700 m
2006 Mount Vinson (4897 m) – normalna smer 45°, 2000m (vrh Antarktike, zaključek projekta 7summits)
2007 Elbrus (5642 m) z vrha na sedlo in na jug: III, mesta S4, 2150 m
2010 Elbrus (5642 m) z vrha na sedlo in na jug: III, mesta S4, 2150 m
2013 Damavad (5671m) - spust na vzhod: 2600m
2014 Elbrus (5642 m) z vrha na sedlo in na jug: III, mesta S4, 2150 m
2014 Tocllaraju (6035 m) SZ stena/greben: prehodi 60° do 70°, 1000 m